Torek, 27. oktobra 2026
⛅
–°Novo mesto

Odsotnost z dela zaradi bolezni: pravila, roki, plačilo

Bolna oseba počiva doma na kavču z odejo in skodelico čaja

Najbolj brano

Vreme

⛅
–°Novo mesto
✉ Pišite nam

Imate zgodbo ali vprašanje? Preberemo vsako sporočilo.

Pišite uredništvu →

Odsotnost z dela zaradi bolezni se v Sloveniji uradno imenuje začasna zadržanost od dela. Ko zbolite, to še isti dan ali najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante sporočite osebnemu zdravniku, delodajalca pa obvestite najpozneje v treh dneh. Prvih 30 delovnih dni nadomestilo plače krije delodajalec, nato ZZZS.

Na kratko: zdravnika obvestite takoj, delodajalca v 3 dneh; če bolezen traja, je pregled obvezen najpozneje 4. dan. Nadomestilo pri bolezni znaša 80 % osnove (po 90 dneh 90 %). Od konca leta 2025 veljajo strožja pravila: pisna navodila o ravnanju, kontrole na domu in odvzem nadomestila za kršitve.

Kaj pomeni odsotnost z dela zaradi bolezni

Bolniška odsotnost je pravica zavarovanca, da zaradi zdravstvenih razlogov ne opravlja dela in v tem času prejema nadomestilo plače. O njej odloča zdravnik, ne delodajalec. Do vključno 30. dne jo praviloma odobri osebni zdravnik, od 31. dne naprej pa o podaljšanju odloča imenovani zdravnik ZZZS.

Razlogi za začasno zadržanost od dela so različni, od njih pa sta odvisna višina nadomestila in to, kdo ga krije:

  • bolezen ali poškodba izven dela,
  • poškodba pri delu ali poklicna bolezen,
  • nega družinskega člana (otroka, zakonca ali partnerja),
  • spremstvo, ki ga odredi zdravnik,
  • izolacija, darovanje krvi ter darovanje tkiv in organov.

Pri negi otroka odloča otrokov pediater, pri negi zakonca ali partnerja pa osebni zdravnik osebe, ki nego potrebuje. Ginekolog in zobozdravnik bolniške ne odobrita neposredno, lahko pa osebnemu zdravniku podata strokovno mnenje.

Kako pravilno uredite bolniško: koraki

  1. Obvestite osebnega zdravnika še isti dan ali najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante – osebno, po telefonu ali prek portala. Če to storite pravočasno, lahko zdravnik bolniško prizna od prvega dne.
  2. Obvestite delodajalca najpozneje v treh dneh od začetka bolezni. Zamuda brez upravičenega razloga lahko pomeni zadržanje izplačila nadomestila.
  3. Pridite na pregled. Če bolezen še traja, vas mora osebni zdravnik pregledati najpozneje četrti dan. Pregled je obvezen tudi ob pogostih kratkih odsotnostih.
  4. Elektronski bolniški list (eBOL) izda zdravnik, delodajalec pa podatke prejme elektronsko, zato papirnatega potrdila ne nosite v službo.
  5. Upoštevajte navodilo o ravnanju, ki ga dobite skupaj z odobreno bolniško.

Po bolnišničnem ali zdraviliškem zdravljenju razlog odsotnosti sporočite prvi delovni dan po koncu zdravljenja. Podrobnosti postopka ZZZS objavlja na portalu za zavarovance.

Kako se šteje bolniška in kdo jo plača

Pri bolezni in poškodbi izven dela nadomestilo za prvih 30 delovnih dni posamezne odsotnosti plača delodajalec iz svojih sredstev. Od 31. delovnega dne naprej ga krije ZZZS, izplača pa ga še vedno delodajalec, ki nato zahteva povračilo. Če je delodajalec v koledarskem letu za delavca že plačal zakonsko določeno število dni, nadomestilo za nadaljnje odsotnosti krije ZZZS od prvega dne. Pri negi in spremstvu nadomestilo že od prvega dne krije zdravstvena zavarovalnica.

Zdravnik se v ambulanti pogovarja s pacientom

Ponovna bolezen

Če se vrnete na delo in zaradi iste bolezni ponovno zbolite v manj kot 10 delovnih dneh, se obe odsotnosti seštejeta. O nadaljevanju takšne bolniške ne odloča več osebni, temveč imenovani zdravnik ZZZS.

Samostojni podjetniki

Samozaposleni prvih 30 delovnih dni izpada dohodka krijejo sami, od 31. dne pa so upravičeni do nadomestila iz zdravstvenega zavarovanja.

Koliko znaša nadomestilo plače

Osnova za izračun je povprečna mesečna plača iz preteklega koledarskega leta. Odstotek je odvisen od razloga odsotnosti in njenega trajanja:

Razlog Prvih 90 dni Po 90 dneh
Bolezen 80 % 90 %
Poškodba izven dela 70 % 80 %
Nega družinskega člana 80 % 80 %
Spremstvo po napotitvi zdravnika 70 % 80 %
Poklicna bolezen, poškodba pri delu 100 % 100 %

Nadomestilo je pogosto nižje, kot pričakujete, ker se med bolniško ne izplačujeta povračilo stroškov prevoza in prehrana med delom – ta pripadata le za dneve, ko delate.

Kaj smete med bolniško in česa ne

Konec leta 2025 je začel veljati Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), maja 2026 pa so se spremenila še pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdravnik vam zdaj ob vsaki bolniški izda pisno navodilo o ravnanju. Če v njem ni drugače zapisano, morate ostati v kraju bivanja; gibanje v kraju ali izven njega mora zdravnik dovoliti pisno, odhod v tujino pa odobri le imenovani zdravnik ZZZS. Od 1. julija 2026 je navodilo elektronsko (eNR): vidite ga v portalu zVEM, delodajalec pa v portalu SPOT – brez diagnoze.

Spoštovanje navodil preverjajo laični nadzorniki ZZZS, ki lahko pridejo na dom ali na drugo mesto, kjer naj bi bili. Posledice kršitev so jasne:

  • pridobitno delo med bolniško pomeni izgubo neto nadomestila od dneva kršitve,
  • prva kršitev navodil v petih letih se le ugotovi, ponovna pa pomeni odvzem nadomestila do konca bolniške, največ za 30 dni,
  • prispevki in davki se še vedno plačajo, zato zavarovanje ne preneha.

Če imate doma urejeno domačo pisarno, je skušnjava, da bi »samo odgovorili na nekaj sporočil«, velika – a delo med bolniško ni dovoljeno. Čas raje namenite počitku; ideje za domač večer, ki res napolni baterije, pridejo prav tudi v okrevanju.

Pogoste napake in kako jih preprečite

  • Prepozno javljanje. Če zdravniku bolezen sporočite šele po nekaj dneh, bo bolniška praviloma priznana šele od tedaj naprej.
  • Izpuščen pregled. Neopravičen izostanek s pregleda lahko pomeni zadržanje izplačila.
  • Odhod brez dovoljenja. Tudi kratek izlet ali obisk sorodnikov v drugem kraju brez pisnega dovoljenja je kršitev.
  • Prehiter povratek k aktivnostim. Če zdravnik dovoli gibanje, začnite z lahkimi vajami, kot jih opisujemo v članku o aktivnosti in gibanju doma.

Pogoste odsotnosti so lahko tudi znak, da je čas za celovitejši pregled zdravja – na primer za redno preverjanje srca in ožilja. Velja vedeti še, da kratkotrajne odsotnosti brez zdravniškega potrdila, kakršna je začasno veljala med epidemijo leta 2020, danes ni.

Pogosta vprašanja

Kdo plača bolniško, delodajalec ali ZZZS?

Pri bolezni in poškodbi izven dela prvih 30 delovnih dni posamezne odsotnosti nadomestilo plača delodajalec iz svojih sredstev, od 31. delovnega dne naprej pa ga krije ZZZS. Nadomestilo vam v obeh primerih izplača delodajalec, ki mu ZZZS nato del povrne.

Ali lahko med bolniško grem od doma?

Samo če to dovoljuje pisno navodilo o ravnanju, ki ga prejmete od zdravnika. Brez posebnega dovoljenja morate biti v kraju bivanja, izjeme so obiski zdravstvenih storitev, nega bližnjega in bolnišnično zdravljenje. Za odhod v tujino potrebujete odobritev imenovanega zdravnika ZZZS.

Ali lahko dobim bolniško brez obiska pri zdravniku?

Odsotnost lahko zdravniku sporočite po telefonu ali prek portala, vendar vas mora osebni zdravnik pregledati najpozneje četrti dan, če bolezen še traja. Odsotnosti brez zdravniškega potrdila trenutno ni mogoče uveljavljati.

Ali smem med bolniško delati od doma?

Ne. Pridobitno delo med začasno zadržanostjo od dela je prepovedano in pomeni izgubo neto nadomestila od dneva kršitve, ne glede na to, ali gre za prvo kršitev.

Kako se šteje bolniška, če znova zbolim?

Če zaradi iste bolezni ponovno zbolite v manj kot 10 delovnih dneh po vrnitvi na delo, se obe odsotnosti štejeta skupaj. Delovni dnevi nad skupno mejo 30 dni gredo v breme ZZZS, o nadaljevanju pa odloča imenovani zdravnik.